Na krvnem izvidu opazite povišan holesterol, potem pa slišite, da je del holesterola pravzaprav »dober«. Kako je lahko ista snov hkrati nekaj koristnega in nekaj, na kar moramo biti pozorni?
Pri holesterolu ni pomembna samo ena številka. Pomembno je, kako se prenaša po krvi, kakšne so vrednosti posameznih krvnih maščob in kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje. Poglejmo, kaj pomenita LDL in HDL, katere vsakodnevne navade so koristne ter kako se razlikujejo rastlinski steroli, berberin in druga prehranska dopolnila.
Kaj sta »dober« in »slab« holesterol?
Holesterol je maščobi podobna snov, ki jo telo potrebuje za svoje delovanje. Po krvi potuje v delcih, imenovanih lipoproteini. Med najbolj poznanimi sta LDL in HDL – od tod tudi izraza »slab« in »dober« holesterol.
LDL oziroma »slab« holesterol prenaša holesterol do celic. Kadar je njegova raven v krvi previsoka, se holesterol lahko kopiči v stenah arterij in prispeva k nastanku aterosklerotičnih oblog. Zato je LDL pomemben pri ocenjevanju tveganja za bolezni srca in ožilja.
HDL oziroma »dober« holesterol sodeluje pri prenosu holesterola iz tkiv nazaj v jetra, kjer se ta nadalje predela oziroma odstrani. Vendar visok HDL ne izniči tveganja zaradi povišanega LDL. Izvid je zato treba pogledati kot celoto.
Na njem boste pogosto našli tudi trigliceride. To je druga vrsta maščob v krvi, ki jo zdravnik upošteva pri oceni vašega zdravja.
Povišanega holesterola običajno ne občutimo
Povišan holesterol praviloma ne povzroča očitnih simptomov. Človek se lahko počuti povsem dobro, spremembe pa pokaže šele krvna preiskava.
Na vrednosti vplivajo prehrana, življenjski slog, dednost in drugi dejavniki. Ciljna vrednost LDL ni enaka za vse: zdravnik jo določi glede na celotno tveganje, med drugim ob upoštevanju krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni in že prisotnih srčno-žilnih bolezni.
Začnite pri majhnih spremembah jedilnika
Pri prehrani ni treba odstraniti vseh maščob. Bolj koristno je razmisliti, katere maščobe uživate in s čim jih lahko zamenjate.
Del nasičenih maščob iz masla, mastnega mesa, mesnih izdelkov in bogatega peciva zamenjajte z nenasičenimi maščobami iz oljčnega ali repičnega olja, oreščkov, semen in rib. Pri tem gre predvsem za zamenjavo, ne za dodajanje več olja k že obilnemu obroku.
Na jedilnik pogosteje vključite tudi živila s topnimi vlakninami, kot so ovseni kosmiči, ječmen, fižol in leča. Te vlaknine pomagajo zmanjševati absorpcijo holesterola iz prebavil.
Ideja za vsakdan: dan začnite z ovseno kašo, sadjem in nekaj orehi, pri kosilu pa del mesa občasno nadomestite s stročnicami. Tako sprememba postane del običajnega obroka, ne posebna »dieta za holesterol«.
Prehrano dopolnite z rednim gibanjem. Za odrasle je splošen cilj vsaj 150 minut zmerne aktivnosti na teden, prilagojene zmožnostim. Hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje so lahko dober začetek.
Rastlinski steroli: zakaj se omenjajo pri holesterolu?
Rastlinski steroli oziroma fitosteroli so spojine, ki so naravno prisotne v rastlinskih oljih, oreščkih, semenih in žitih. Po zgradbi so podobni holesterolu in vplivajo na njegovo absorpcijo v črevesju.
Rastlinski steroli in stanoli prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom najmanj 0,8 g rastlinskih sterolov oziroma stanolov. Pri posameznem izdelku zato preverite dejansko količino sterolov v priporočenem dnevnem odmerku.
V ponudbi Extenlab najdete Beta-sitosterol rastlinske sterole NOW (90 mehkih kapsul). Vsebujejo kompleks CardioAid®-S z estrskimi oblikami beta-sitosterola, kampesterola in stigmasterola ter dodano ribje olje. Druga možnost so Rastlinski steroli Swanson (60 mehkih kapsul) s kompleksom CardioAid®.
Holesterol Pro NOW (120 tablet) pa združuje rastlinske sterole iz bora in standardiziran izvleček plodov bergamotke Bergamonte®. Namenjen je tistim, ki iščete kombinacijo teh sestavin v enem izdelku.
Praktičen nasvet: več izdelkov s steroli ne kombinirajte samodejno. Upoštevajte tudi živila z dodanimi steroli in se izogibajte skupnemu vnosu več kot 3 g dodanih rastlinskih sterolov oziroma stanolov dnevno.
Berberin: rastlinska sestavina v raziskavah presnove
Berberin je rastlinska spojina, ki jo najdemo tudi v češminu. Raziskovalci so ga preučevali v povezavi s presnovo glukoze in krvnih maščob; v kliničnih raziskavah pri odraslih so med drugim spremljali skupni holesterol, LDL in trigliceride.
Berberin lahko vpliva na delovanje zdravil, zato se ob njihovem jemanju, posebej pri zdravilih za uravnavanje krvnega sladkorja, pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Predstavljeni izdelki so namenjeni odraslim; berberina ne uporabljajte med nosečnostjo in dojenjem.
Kaj pa omega maščobne kisline?
Pri izdelkih z omega maščobnimi kislinami je dobro pogledati, iz katerih olj izvirajo in katere maščobne kisline vsebujejo. Rastlinske formule imajo drugačno sestavo kot ribje olje.
Za holesterol skrbimo z navadami, ne le s številkami
Skrb za holesterol se začne pri razumevanju izvida in spremembah, ki jih lahko ohranite tudi čez nekaj mesecev. Več vlaknin pri zajtrku, drugačna izbira maščob pri kuhanju in reden sprehod so lahko prvi koraki.
V ponudbi Extenlab lahko primerjate rastlinske sterole, berberin in izdelke z maščobnimi kislinami ter izberete dopolnilo glede na svojo prehrano in strokovni nasvet.
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega nasveta zdravnika ali farmacevta. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano ter zdrav življenjski slog.