Kalcij velja za najbolj pogost mineral v človeškem telesu. V hrani se nahaja v obliki anorganskih in organskih snovi. Je nujen za življenje organizmov, potrebuje ga prav vsaka celica v telesu. Naše telo ga vsebuje približno 1.200 gramov, to predstavlja približno 1 do 2 % telesne mase.
Kalcij je eden od redkih mineralov, ki ga v naši prehrani primanjkuje. Telo za primer pomanjkanja kalcij hrani v kostnem tkivu. Večina tovrstnega minerala se torej nahaja v kosteh in zobeh, kri pa si ga po potrebi sposoja pa tudi vrača. Ključno vlogo ima pri človeku že v času odraščanja – vpliva na rast okostja ter telesa. Pri starejši generaciji ljudi zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze. S slednjim pa kalcij preprečuje zlome.
Zakaj je kalcij za nas pomemben?
Kalcij ima ključno vlogo pri delovanju mišic, strjevanju krvi, delitvi celic, ohranjanju zdravih zob in kosti, sproščanju energije ter pri prevajanju živčnih signalov. Vnašanje kalcija v telo prav tako učinkovito pripomore k zmanjševanju menstrualnih težav oziroma krčev.
V času predmenstrualnega sindroma kalcij zmanjšuje glavobole, mišične krče ter spremembe v razpoloženju. Poglavitnejšo nalogo ima tudi pri vzdrževanju telesne teže, saj prispeva k normalnemu sproščanju energije pri presnovi.
Absorpcija kalcija
V telo se kalcij absorbira v tankem črevesju. Samo absorbiranje je odvisno predvsem od zaužitega obroka pa tudi vitamina D, ki izboljšuje presnovo kalcija ter fosforja. Telesu kalcij učinkovito pomaga pri sproščanju energije iz celic in če ga je v telesu premalo, lahko občutimo pogosto utrujenost.
Pri starejših osebah se kalcij zaradi fizioloških sprememb, ki so povezane s staranjem, absorbira počasneje.
Vnos kalcija je ključen tudi pri nosečnicah, ker ga zarodek v maternici potrebuje za razvoj kosti. V zadostnih količinah ga mora prejeti tudi doječa mamica. Kalcij izjemno učinkovito pomaga tudi pri proizvodnji melatonina. Ta je dober za boljši spanec. Ravno zato lahko lažje zaspimo s pomočjo kozarca toplega mleka.
Pomanjkanje in predoziranje kalcija
Prenizkemu vnosu kalcija so v obdobju rasti najbolj izpostavljena dekleta. Enako velja za osebe, ki se izogibajo vnosa mleka ter mlečnih izdelkov, ženske v menopavzi – zaradi hormonskih sprememb – ter starostnike.
V otroštvu ter puberteti nezadostno vnašanje kalcija lahko upočasnjuje rast. V dobi odraslosti pa povzroča izgubo kostne gostote. To lahko privede do pogostejših zlomov kosti, zlasti pri ženskah v menopavzi, ki so nagnjene k osteoporozi. Pomanjkanje kalcija lahko povzroča tudi povišan krvni tlak, nereden srčni utrip pa tudi raka na črevesju. Na znižan nivo kalcija seveda ne vpliva samo prehranjevanje. Precej veliko vlogo ima pri tem zagotovo tudi dednost, prekomerno uživanje kofeina, uporaba soli, pomanjkanje sončne svetlobe, telesna neaktivnost, telesna podhranjenost.
Po drugi strani pa kalcij lahko predoziramo. Za predoziranje je zgornja meja 1500 mg. Slednje lahko vodi do nastanka ledvičnih kamnov. Kalcij se nalaga na stene žil, v podkožje ter v srčno mišico. Vse omenjeno lahko pripelje tudi do srčnega infarkta, možganske kapi. Če se torej s kalcijem predoziramo, imamo navadno težave s slabostjo in bruhanjem, izgubo apetita, zaprtostjo, bolečinami v želodcu, z glavobolom, povečano količino urina, dehidracijo, žejo, razdražljivostjo.
